Finansiako suporti baši džene kola rodena azili

Ekonomiskt stöd för asylsökande – romani arli

Važno si te šaj te suportine tut korkori. Te na zaradingjan korkori te love em te nane tut  love avertar, šaj te aplicirine baši finansiako suporti taro Migraciako Bordi. O finansiako suporti si saikerdo taro nekobor kotora: kompenzacia bašo diveskere hardžipa, thanakeribe (soba, apartmani t.a) kompenzacia em specialno džipheriba.

Kana rodeja azili mora te vakere e Migraciake Bordeske kobor love ja aver resursia situt. Te nane tut tle resursia (love) ka le diveskiri kompenzacia te učhare te diveskere hardžipa.

Te promenisajli (irandili) tli finansiaki situacia, sar egzamplo khuvgjan ki buti, mora odova te vakere e Migraciake Bordeske. O navakeribe kaj zaradineja love em leja kompenzacia baši diveskere hardžia si kriminalno čhipota. To pravo ki dnevnica šaj isto te utičinipe ako tu selineja tut. Obavestin odolese uvek e Migracija ako isi tut nevi adresa. 

Kana završinela (agorinela) o pravo (hako) ki kompenzacia baši diveskere hardžipa

Ka našave o hako (pravo) ko finansiako suporti te dobingjan decizia (odluka) kaj odbiingje ti aplikacia ja te phengje kaj ka deportirinen tut em odoja odluka (decizia) si ki sila (takati), ja kana o periodi korkori te dža tuke agorisarda (završingja). Akava si validno te sijan beršalo em na dživdineja zaedno barabar čhavencar kola si potikne taro 18 berša kolen arakheja len.

Kompenzacia baši diveskere hardžia

I kompenzacia baši diveskere hardžia varirinela ki suma em zavisinela tar odova dali dživdineja ko jek taro rezidencie taro Migraciako Bordi kote so isi habe, ja ki rezidencia kote so nane saikerdo habe.

Te dengja pe tuke kompenzacia baši diveskere hardžia taro Migraciako Bordi ka den tuke bankaki kartica koja si phanli e računea (esapea) koleste ka čhiven pe tuke love.

Ki rezidencia kote so si habe i diveskiri kompenzacia si

  • 24 kr/ ko dive beršalenge kola si korkori
  • 19 kr/ ko dive ko dženo beršalenge kola ulavena e kherutnipaskere hardžia
  • 12 kr/ko dive čhavenge kolen si dži 17 em silen 17 berša.

Ko rezidencie kote so nane saikerdo habe i diveskiri kompenzacia si

  • 71 kr/ ko dive kola si korkori
  • 61 kr/ko dive ko dženo beršalenge kola ulavena e kherutnipaskere hardžia
  • 37 kr/ko dive čhavenge taro 0–3 berša
  • 43 kr/ko dive čhavenge taro 4–10 berša
  • 50 kr/ko dive čhavenge taro 11–17 berša.

O familie kolen si pobut taro duj čhave ka len celo diveskiri kompenzacia bašo duj phureder čhave em ekvaš diveskiri kompenzacia okole čhavenge.

Ulavdo taro habe i diveskiri kompenzacia mora te haljovel pe em bašo šeja em menije, sastipaskoro arakhibe em iljačia (draba), dandengoro sastipe, toaleteske bukja, aver hardžipaskere bukja em bašo tromalo vakti.

I diveskiri kompenzacia šaj te tiknjovel te

  • Na kergjan barabarbuti (kooperacia) te dikhljarel pe to identiteti
  • Na mukeja te kerel pe i investigacia (pučljaribe) bašo tlo rodipe bašo azili odolea so garavea tut
  • Na kereja barabarbuti (kooperacia) te organizirine to drom palpale khere te leljan decizia kaj odbiingje to rodipe ja kaj ka ove deportirime.

Love specialno bukjenge

Te isi tut bari potreba baši diso savo nane učhardo e diveskere kompenzaciaja šaj te aplicirine baši love specialno bukjenge. Mora te sikave kaj si tut but bari potreba tari nesavi buti ja servisi em kaj našti te pokine odoleske korkori. Sar egzamplo šaj te oven novčarja (jakh dikhibaskere bukja), količka e bebeske ja tate ivendeskere šeja. O Migraciako Bordi sakana kerela indivualno evaluacija  baši potreba.

Ka le samo love baši majudžuzi (majeftino) alternativa so valjani te pherel te potrebe.

Kana sijan akhardo te dža ko Migraciako Bordi sar egzamplo te dikhe baši o pučljaribe bašo to azili, te rese tut e leljaribaskere administraciakere oficereja ja te le than ki čhipota taro grupako informiribe, šaj te den pe tuke love baši dromeskere hardžia. Ker lafi baš akava e administraciakere oficerea kolea ka dikhe tut.

Aplikaciakoro formulari baši love specialno bukjenge beršalenge, formulareskoro numero Mot78PDF
Ake sar te phere o formulari baši love specialno bukjenge beršalenge (bare manušenge)

Aplikaciakoro formulari baši love specialno bukjenge tikneberšalenge, formulareskoro numero Mot79PDF
Aplikaciakoro formulari baši love specialno bukjenge bašo tikneberšale

Aplikaciakoro formulari baši love specialno bukjenge baši čhave kola si korkori thaj ternenge, formulareskoro numero Mot72PDF

Rezidencialno kompenzacia

Te khuvgjan ki buti ja leljan ponuda bukjake, šaj te aplicirine baši rezidencialno kompenzacia. Akava dela pe baši buti koja si majlungo taro trin masekoskoro periodi em kana valjani te seline tut ko than kote so o Migraciako Bordi našti te nudinel tuke rezidencia (than ačhovibaske). I rezidencialno kompenzacia si

  • 850 kr/ ko masek familienge
  • 350 kr/ko dive jekhe dženeske ko kherutnipe.

Decizia (odluka) baši finansiaki kompenzacia

Kana o Migraciako Bordi angja decizia baši finansiaki kompenzacia ka del pe tuke dži džanibe akaja decizia

  • Taro administraciako oficeri ki leljaribaskiri služba (recepciako entiteti) ja
  • Tari agjaar vakerdi lokjardi notifikacia.

I (lokjardi) prosto notifikacia vakerela kaj o Švediako Migraciako Bordi bičhalela i decizia regularno poštaja ki adresa koja tumen vakergjen te bičhalel pe. O avutno (tajsarutno) dive amen bičhalaja panda jek lil ki isto adresa kote informirinaja tut kaj bičhalgjam tuke lil deciziaja. Akava keraja ki te tiknjara o riziko tari doš(greška). Ko akava čhani o Migraciako Bordi haljovkerela kaj leljan i notifikacia baši decizia (sien sine informirime) duj kurke taro kana sine bičhaldi tuke. Pali odova si tut trin kurke te kere rovljarin (žalba) baši decizia.

I adresa so dengjan amenge te na koristinela še pobut em sien registririme ki Švedia, i decizia em o kontrolno lil ka oven bičhalde ki adresa koja arakhela pe ko podatkoja (evidentia) tari registracia.

Sa džikana sien registririme ko Migraciako Bordi važno si te vakeren tumari akanutno adresa e manušenge kola prifatingje tumen. Jekajek kontrolirinen tumari pošta sakova dive. Te dengjen žalba (rovljarin) ko krisi (sudo) šaj te oven informirime baši decizia akale lokjarde (prosto) notifikaciakere metodea.

Te mangljan te de žalba (rovljarin)

Te mislinea (gndinea) kaj o Migraciako Bordi na angja šukar decizia (odluka) baši tli kompenzacia, si tut pravo (hako) te de žalba (rovljarin) ki akaja decizia. Ko akava slučaj valjani te de i rovljarin anglal o Migraciako Bordi trin kurke taro dive kana dengja pe tuke i notifikacia baši decizia.O Migraciako Bordi te na memingja i decizia, ti rovljarin ka del pe ko administrativno krisi (sudo) kova ka dikhljarel palem i decizia. O administrativno krisi (sudo) te odbiingja ti rovljarin, šaj te de rovljarin anglal o Rovljaribaskoro Krisi (sudo) (kammarrätten).

Drabar (čitin) pobut so valjani te kere te mangljan te de rovljarin

Te si tut pučiba baši tli diveskiri kompenzacia ja love avere bukjenge

Te si tut generalna pučiba baši finansiako suporti baši džene kola rodena azili šaj te kere telefoni e Migraciake Bordeske. Ama, te si tut pučiba baši tli kompenzacia valjani te ave ko recepciako entiteti (leljaribaski služba). O bukjarne taro Migraciako Bordi našti te keren lafi baš odova ko telefoni sebepi garavdipaskere pravila. Le tuvaja i LMA kartica kana ka dža ko recepciako entiteti (leljaribaskoro-prifatno servisi).

Last updated: 3 January 2018

Was the information on this page helpful to you?

Thank you for helping us improve our website!

Thank you for helping us improve our website!

Tell us how we can make this page better*






If you wish to ask the Migration Agency a question you can find our contact details under the heading Contact us.