Sastipasko arakhibe e dženenge kola rodena azili

Hälso- och sjukvård för asylsökande – romani arli

Tu kova so rodeja azili ki Švedia si tut pravo (hako) ko sastipasko em dandengo arakhibe em sastipasko arakhibe kova našti adžikerela.

Ki Švedia, o regionalno konsili em regionia si resposabilno (džovapiale) baši sastipasko arakhibe. Akava si validno sakone thaneste ki phuv. Sakova regionalno konsili ja regioni si le pli veb patrin (vebsajti) infornmaciencar baši sastipasko arakhibe so ola dena ko hospitalia em ko centria baši dandengo arakhibe. Isi em vebsajti baši sa o regionalno konsilia em regionia: 1177 Vårdguiden (sikavibe baši sastipasko arakhibe).

Ko 1177 sikaviba baši sastipasko arakhibe, šaj te arakhe maškar aver bukja em kontakt detalia em kana putrena pe turli sastipaskere khera em klinike baši dandengo arakhibe. Šaj te kere telefoni o 1177 sastipasko arakhibe kote so detalno vakerela pe o sastipasko arakhibe. O telefonesko numero si 1177. Kana ka akhare, ka kere lafi e medicinake phenjaja savi ka vakerel tuke baši arakhibe, ka del tut nasijati (savet) em ka phenel tuke kote si o potrebna klinike baši sastipasko arakhibe.

Drabar (čitin) pobut ko www.1177.seexternal link, opens in new window

Hako sastljaripaske

Kana rodeja azili ki Švedia si tut pravo (hako) ko akutno sastipasko em dandengo arakhibe em ko sastipasko arakhibe so našti adžikerela. O regionalno konsili/regioni anela decizia (odluka) kova tipi sastipaskoro arakhibe ka le. Jekajek si tut pravo (hako) ki griža baši čhavesko bijanibe, griža pala ko abortusi, kontracepciako savet, daj ovibaskiri griža em griža (arakhibe) baši prevencia taro infekcie.

O čhave em terne potikne taro 18 berša silen o ista prava (hakoja) ko bilovengo sastipasko em dandengo arakhibe sar avere čhaven kola dživdinena ki Švedia.

Notideibe baši sastipaskoro hali

Sa e dženenge kola rodena azili phenela pe kaj valjani te kerel pe notideibe baši lengo sastipaskoro hali. Ka rodel pe tutar te kere bilovengo dikhljaribe baši sastipaskoro hali so posig taro kana apliciringjan bašo azili.

O notideibe (dikhljakeribe) baši sastipasko hali nane te kerel efekti upri aplikacia bašo azili. Kerela pe baši tute te šaj rano te del pe tuke pomoš te valjangja sastipasko arakhibe. Ko sastipasko dikhljakeribe ka le nasijati (savet) baši sastipaske bukja, em ka nudinel pe tuke skrin testi em informacia baši sastipasko arakhibe ki Švedia. O bukjarne ko sastipasko arakhibe na kerena buti bašo Švediako Migraciako Bordi em hale sovli baši garavdipe.

Invalidstvo

Ko zdravstveno pregled isi tut mogućnost te mothove ako isi tut jeli ako mislineja so isi tut jek invalidstvo. Znaći ako isi tut jek smanjeno kapaciteti te funkčujine fizićki, psikićni jeli intelektualno.

Ako isi tut jek invalidstvo kova čerelace pharo te komunicirine keda rodeja azili šaj te dobine pomoć hem podrška odolese. Ked isi tut invalidstvo nane adava razlog so našti te dobine boravićno dozvola.

Ako isi tut invalidstvo hem dobineja boravićno dozvola ki Švedska isi tut pravo ki podrška kova ka odlakšiniće te prilogodine tut ki švedsko phuv.

Kana valjani tuke sastipasko arakhibe

Te nasvaliljan ja povredingjan tut (si tut pukni), o avgo diso so valjani te kere si te dža ko centri baši sastipasko arakhibe. Ko pobut slučaja (kejsora) valjani te akhare em te kere randevu (te zakažine) anglal te dža ko centari. Ko 1177 sastipasko centrosko sikavutno, ka arakhe telefoneske numeroja baši centria taro sastipasko arakhibe ki lokalcia kote so dživdinea. Te sijan akutno nasvalo em valjani tuke avgo pomošesko vordon šaj te phene odova ko sigjarutno numero 112.

Baši akutno dandengo arakhibe šaj te dža ko nacionalno dandengo servisi (Folktandvården) ja ko aver dandengo doktori kova si phendo taro regionalno konsili/regioni.

Rode o ”Hitta vård” ko 1177.se baši pobut infornacie. Isi informacie ko pobut čhibja.

Te na kerea lafi i švedsko čhib, isi tut pravo (hako) ko tumači kana ka dža ko doktori ja nekaste avereste ko sastipaskoro centri ja ko dandengo centri. Ko pobut slučaja (kejsora), o sastipasko centrosko personali šaj te arakhel tuke tumači. Vaker kaj ka valjani tuke tumači kana zakažinea (kerea randevu).

Iljačia (draba)

Ko apoteke, šaj te kine razna iljačia (draba) em aver  sastipaske bukja. Odothe šaj te le o iljačja (draba) kolen o doktori dengja tut ki recepta.

Pacientengo transporti

Sebepi to sastipe te našti te dža korkori dži sastipasko centri, šaj te rode tuke pacientengo transporti. Šaj em te le kompenzacia baši hardžia transporteske dži em taro centari baši sastipasko arakhibe em hospitali, te si medicinsko palpalunipe baš odova. O dženo kova dela tuke sastipasko arakhibe si odova kova dikhljarela si li tut pravo (hako) ko pacientengo trasporti. Akhar o 1177 Vårdguiden te le pobut informacie baši regionalno konsili/regioni kote so dživdinea.

Drabar (čitin) pobut ko www.1177.se/Regler-och-rattigheter/Sjukresor/ (ko švedski)external link, opens in new window

Le tli LMA kartica tuvaja

Kana džaja ko sastipasko centari ja džaja te kine iljačja (draba) ki apoteka, mora te sikave tli LMA kartica. Te na leljan panda tli LMA kartica valjani te sikave i potvrda kaj rodeja azili. KO nesave čhipote(slučaja) pokineja potikni suma bašo pacientia te sikavgjan tli LMA kartica kana ka dža ko sastipasko centari. Isto pokineja pohari baši pobuter iljačja (draba) kola si tuke dende ki recepta taro doktori te sikavgjan i kartica ki apoteka.

Sume kola pokinena pe baši sastipasko arakhibe

Akala sume si validna baši džene kola rodena azili em kola sikavena pli LMA kartica

Kana džaja ko sastipasko centari ja ko hospitali
  
Zakažime doktori ko centari baši sastipasko arakhibe50 krune
Zakažime doktori pala ko dendo uput (bičhalin)*50 krune
Vizita pala ko dendo uput* ko aver sastipasko arakhibasko kher pojave taro doktori (sar primer, medicinakiri phen, fizioterapeuti, savetniko)25 krune
Prevencia baši čhavorikani em anglal bijanibaskiri griža (arakhibe), khamnipaskoro arakhibe em čhaveskoro bijanibebilovengoro
Protektivno arakhibe te si tut zarazno (infektivno) nasvalipebilovengoro

*O uput (bičhalin) si komunikacia, kola o doktori bičhalela ki aver sastipaskere arakhibaskiri klinika baši specialno dikhljakeribe, ja palem sasljaribe kana valjani. O uput (bičhalin) saikerela medicinska informacie bašo simptomia, sar osetineja tut em tle anglederutne nasvalipa em pukne (rane). I klinika baši sastipasko arakhibe koja lela o uput (bičhalin), pal odova ka javinel pe ka akharel baši dikhljaribe.

Akutno hospitalesko arakhibe

I suma baši akutno vizita ko hospitali si turli (ralično) ko sakova regioni. Šaj te arakhe o akanutne sume ko vebsajt taro regionalno konsili/regioni ja ko 1177 Vårdguiden.

Akutno dandengo arakhibe

 

 

Akutno vizita ko nacionalno dandengo servisi ja aver dandengo sasljarno kova si vakerdo taro dandengo servisi

50 krune

Akutno vizita ko privatno dandengo sasljarno bizi dozvola taro nacionalno dandengo servisi

Suma taro dandengo sasljarno

Iljačia (draba)

Pokineja 50 krune baši pobuter iljačia kolen ka le ki recepta. Nekana isi prepišime iljačja kola si pokuč taro 50 krune. Pobut iljačja kola si denden ki recepta čhavenge potikne taro 18 berša si bilovengere.

Pacientengo transporti

Baši pacientengo transporti nane te pokine pobut taro 40 krune.

Kompenzacia taro Migraciako Bordi

Šaj te aplicirine baši specialno love taro Migraciako Bordi baši hardžia kolen ka pokine kana ka valjani tuke sastipasko arakhibe em baši hardžia kolen ka pokine bašo iljačia (draba), kolen kingjan ki recepta.

O hardžia te si pobut taro 400 krune

Ko vakti taro 6 masek te pokingjan pobut taro 400 krube bašo doktoreskere dikljariba, pacientengo transporti, iljačja ki recepta em aver sastipasko arakhibe (sar so si fizioterapeuti), šaj te aplicirine baši love specialno bukjenge. O Migraciako Bordi šaj te del kompenzacia bašo hardžia kola si pobut taro 400 krune. Ki te len o love palpale valjani te sikaven o računia (esapja) ki te dokažinen kaj pokingjen bašo servisja (na o sume). Phanlo e računencar bašo iljačia (draba) valjani te den o specifikacie taro recepte, kotor taro recepte kote so sikavela pe to anav.

Akutno sastipasko arakhibe em iljačja (draba)

O hardžia baši akutno sastipasko arakhibe nane saikerde ko odola 400 krune, ama šaj te te aplicirine baši love specialno bukjenge baši kotor kova si pobut taro 50 krune. O ista pravila si validna em kana valjani tuke akutno dandengo arakhibe džikobor o nacionalno dandengo servisi na sine puterdo ja na sine čučo than kana valjani sine tuke dikljaribe. Le o računi (esapi) taro Migraciako Bordi em muk aplikacia baši love specialno bukjenge posig so šaj pala ki vizita baši akutno arakhibe. Šaj em te aplicirine baši kompenzacia baši iljačja ki recepta kola si pobut taro 50 krune.

Last updated: 14 December 2017

Was the information on this page helpful to you?

Thank you for helping us improve our website!

Thank you for helping us improve our website!

Tell us how we can make this page better*






If you wish to ask the Migration Agency a question you can find our contact details under the heading Contact us.