Sastipaskoro arakhibe e azilantenge

Hälso- och sjukvård för asylsökande – romani arli

Tu so rodea azili ki Švedia isi tut pravo ko avgo/hitno dandengoro hem ko sastljaribaskoro arakhibe/lečibe kova so našti džakerela pes.

Ki Švedia upravini pes o javno sastipaskoro arakhibe taro trujalphuvjakoro khedibe ja palem taro regioni. Ola tane ki celo phuv/država.

Ked tu ka ove nasvalo ja palem khugjan tut džigde ko avgo than ka irane tut ki jek ambulanta. But var/puti tu valjani te čere tuke vreme angleder te dža ki ambulanta. Vaker ako valjani tuke tumači ked ka čere tuke vreme. Ako nasvaliljan hitno hem valjani tuke ambulantno vrda du ka rode/javine tut ko 112.

Potele ko akava teksti isi tut informacia sar tu ka arakhe odova arakhibe so tuke valjani thaj sar šaj tu te dobine savet thaj informacia.

Pravo so arakhibe/sastljaribe

Keda tu rodea azili ki Švedia isi tut pravo ko hitno arakhibe/sastljaribe hem ko dandengoro doktori thaj ko sastljaribe so našti džakerela pes. O trujalphuvjakoro /regioni tano odova so odlučini savo sastljaribe/nega tu ka šaj te dobine.Tut isi tut thaj pravo ko bijanibe ako sijan khamni, te čistine e čhave ako namangea te bijane, te zaštitine tut te na ačhove khamni, te dža ki babica hem sastljaribe premano o zakoni prenosliva/zarazna nasvalipa (jek zakoni kova čhinavela te širinen pes o zarazna nasvalipe).

Azilantengere čhave thaj terne soj tane teleder 18 berš isi olen pravo ko isto sastljaribe hem dandengoro doktori sar sa o čhave so dživdinena ki Švedia. O sastljaribe/zdravstvo ko baro kotor tano bizo love e čhavenge, odova šaj te ovel javer javer zavisno kote manuš dživdinela/bešela. O iljačija e čhavenge tane bizo love keda isi tut recepta taro doktori.

Tut isi tut pravo ko tumači keda džaja ko doktori. Vačer so valjani tuke tumači keda ka rode vreme.

Sastipaskoro/zdravstveno dikhljaribe

Sare soj azilantia isi olen pravo ko sastipaskoro dikhljaribe.Tu ka ave akhardo ko jek bilovengoro sastipaskoro dikhljaribe but sigate ked tu ka rode azili. O sastipaskoro dikhljaribe na utičini ko tlo rodibe azili. Odova čerela pes da bi tu posigate dobine pomoč ako tuke valjani lečibe/sastljaribe. Keda čerela pes sastipaskoro dikhljaribe tu dobiena savet/dena tut godi bašo sastipaskere pučiba, nudinena pes tuke dikhlajriba thaj dela pes tuke informacia bašo sastipaskoro dikhljaribe ki Švedia. O sastlajribaskoro peršonali na čerena buti e Migraciake hem olen isi dužnost bašo poverlivost.

Maltretiribe hem seksulano zloupotrebibe

But azilantia tane maltretirime maribaja hem seksualno zloupotrebirime ki pli phuv ja palem telo našibe ki Švedia. Manuš na osetini pes šukar ni fizično ni psihično keda doživindža asavke buča. Taro odova so šaj manuše ovela ole fizična dukhajba šaj manuš ko misal te ovel hem deprimirimo/uzrujmo, te ovel ole nemir thaj te ovel ole pharipa te sovel. Vačer e peršonalese ked ka dža ko dikhljariba save phariba isi tut, da bi ola te šaj te den tut arka/pomoč te dobine i pravo nega.

Sa o forme taro maltretiribe hem o seksulano zloupotrebibe tane nezakonikane ki Švedia. Svako var tano odova krivo kova so čerela odova bilačipe hem maltretiribe, tu so sijan maltretirimo niked našti te dobine kazna bašo odova so tu sijan izložimo ko pharibe hem seksulano zloupotrebibe. Akava važini bizi te ovel važno ki savi relacia sijen tumen, o sekusalno maltretiribe važini hem ako sijen prandime odole manušeja thaj keda o čhave tane maltretirime. Prijavin ki policia ako sijan izložimo/mi ko odova.

Džuvljano suneti

Amen džanaja so o džuvljano sunetluko isi ko buteder phuvja ko sumnal/sveto. Odova tano keda manuš čhinela e čhajakoro ja palem e džuvljakoro o deluno delo taro olakoro abdomeni. O džuvlano suneti tano strogo zabranimo ki Švedia hem dikhela pes sar jek baro phagibe e zakonesoro. Odoja koja tani izložimi ko asavko pharibe šaj dobinel hem fizična thaj psihična problemia. Ako akava čerdža džiko tuke ja palem te čhijake hem ako tu ja palem ti čhaj isi tumen problemia bašo akava tumen šaj dobinena pomoč taro medicinsko peršonali. Čer lafi e peršonalea ked ka ove ko dikhljaribe ja palem ki tli pašeder ambulanta.

Polna prenesliva nasvalipa

Tut isi tut pravo te dobine džandipe/znajne sar tu te arakhetut taro o polna prenesliva nasvalipa hem sar tu te naprenesine javernge o nasvalipa. Misal taro polna nasvalipa tane klamidija, žutica, gonorea thaj sida. Ako tu džaneja so tut isi tut asavko nasvalipe valjani premalo švedikano zakoni tu te vačere e medinsko peršonalese da bi tu te šaj te dobine sastljaribe hem te na ka šaj te zarazine javere manušen. Čer lafi e peršonalea ked ka ove ko dikhljaribe/pregled. Ako na sijan sigurno dali sijan zarazimo šaj o peršonali te čerel tuke testia.

Zaštitno/preventiva hem babica

Ki Švedia tani i babica hem o bijaniba bizo love e azilantenge. Akava isto važini hem keda čistinea e čhave/abortus. Tut isi tut hem bizo lovengiri preventiva, da bi tu korkori te odlučine ked ka mange te ove roditelji. E čhajen hem čhaven isi olen pravo ki informacia bašo sar ola te arakhenpes korkori hem javeren taro khamnipe.

Isi but forme arakhibaske/preventiva. O kondomia šaj kinea olen ki apoteka ja palem ki dučana. Ako mangea javer arakhibaskiri preventiva tegani valjani te čere lafi doktorea ja babicaja kola ka šaj te den tut recepta so tumen ka mangen ja palem roden. O arakhibaskere buča tane bizo love tuke so sijan teleder 21 berš, a ko disave kotora ki amari država tu ka pokine/platine hari love džikote na phrerea 25 berš.

Ako tu sijan khamni tu šaj čere lafi e medicinsko peršonalea ked tu ka čere o dikhljaribe, ja palem kontaktirin e babica ki tli paše bolnica, da bi čerea lafi savo sastljaribe/pomoč valjani tuke.

Psihično nasvalipe

Odova tano normalno te osetine tut sekirimo bašo so ko ovel tuja ko tlo anglunipe/budučnost keda tu džakerea tlo rodibe azulantluko. But azilanitia naje olenge šukar keda dena pes godi ko odova so nakhagje ja palem keda sekirinena pes so ka ovel olengere familijaja. Jek misal ked manuš naje šukar psihično tano skldibe, uzrujmo pharibe te sove ja palem osetinea tut mazumi/tužno hem na čerela pes tuke ništo.

Tu šaj dobine pomoč taro odova zdravstvo/sastljaribe kote so tu dživdinea. Čer lafi e medicinsko peršonalea ked ka ove ko dikhljaribe. Ako sijan tu sekirimo so tlo čhavo naje šukare šaj tu rode te čere lafi e čhavengere doktorea ja palem e čhaveskere školaja.

Invaliditeti

Keda tu ka dikhljare tut isi tut šajibe/mogučnost te vačere ako mislinea so isi tut disavo invaliditeti. Sar te vačera te isi tut jek potikno sposobnost te funkcionirine fizično, psihično ja palem intelektualno.

Ako isi tut disavo invaliditeti so čerela tuke pharibe te čere komunikacia ked ka rode azili tu ka šaj te dobine pomoč bašo odova. Odova so isi tut disavo invaliditeti naje nisavi prečka tu te ačhove ki Švedia.

Ako isi tut invaliditeti hem dobinea te ačhove ki Švedia tut tegani isi tut pravo ko pomoč kova ka čerel tuke polokho te khuve ki švedikani zaednica.

Dandengoro doktori

Tu so sijav vozrasno isi tut pravo ko hitno dandengoro dikhljaribe. E dandengoro doktori odlučini ako tli potreba tani hitno hem so valjani tu te dobine. E čhaven isi olen pravo ko hitno hem ko sastljaribe e dandengoro. E dandengoro dikhljaribe tano bizo love sa e čhavenge ki Švedia.

Keda tuke ka valjani doktori dandenge tu valjani te dža ko opštodandengoro sastljaribe ja palem ko javer dandengoro doktori kova so o trujalphuvjakoro/regioni preporučini.

Jakhengoro dikhljaribe/pregled

Ako tu misline so tuke valjanena novčaria tu šaj džaja ko optičari hem te čere jek jakhengoro dikhljaribe. Ako tu valjani te čine naočarija o optičari ka pišini tuke ko jek lil so tu ka legare ki Migracia hem ka rode love bašo odova. O manuš so čerela buti ki Migracia odlučini dali tu ka dobine ekonomikano pomoč da bi te šaj tu te čine naočaria, tu valjani te dobine i odluka angleder te poručine o novčaria.

Iljačija/hapia

Ki apoteka tu šaj činea tuke razna iljačija hem javera sastipaskere buča/produktia. Odote lena pes hem o iljačija so o doktori dengja tut ki recepta. Ma bistre te sikave tli LMA-karta keda tu leja te iljačija soj ki recepta. Tegani tu platineja jek tikno iznos bašo sa o iljačija so o doktori dendža tut.

Pobut informacia bašo sastibe hem sastljaribe

  • Ko webthan/strana www.1177.seexternal link, opens in new window isi informacia ko pobuter čhibja bašo nasvalipa hem sar o zdravstvo ki Švedia funkcionirinela. Odote šaj tu isto te arakhe telefonska broja e ambulantegere thaj e dandengere doktorengere soj tane ko odova than kote so tu dživdinea.
  • Tu isto agehare šaj javinea tut ko sastlaribaskoro godidejbe ko telefoni 1177. Du odote čerea lafi medicinsko sestraja koja šaj te del tut odgovor ko tle pučiba hem savet bašo sastljaribe/zdravstvo. I medicinsko sestra isto agehare šaj te procenini savo pomoč valjani tuke hem te bičhavii tut ko pravo than ja palem ambulanta ako odova valjani tuke.
  • Ako isi tut psihična problemia tu šaj javinea tut ki zdravstveno Pomošno linija ko telefoni 0771‑22 00 60. Tegani tu dobinea jek kratko psihologikano pomoč ko telefoni, sa o dive taro 13-22 o sati. Tu šaj te ove anonimno.
  • Ko webthan/strana www.youmo.seexternal link, opens in new window isi informacia e ternenge bašo o sastipe, relacije, seks, thaj panda javer isi ko but čhibja.
  • I džuvljanislobodno linija nudinela savet hem pomoč tuke so sijan džuvli hem sijan sine izložimi ko,pretibe hem ko fizčno, psihično thaj seksualikano maltretiribe. Javin tut 020‑505050. Ola arakhena tumači samo disave minutenge. Tu šaj čitinea pobuter akate kvinnofridslinjen.se. Informacia isi ko pobut čhibja.
  • O peršonali ko tlo than ka šaj pomožini tut da bi tu arakhea pobut informacia kote tu valjani te irane/obratine tut da bi te šaj te dobine odova sastljaribe ko odova thano kote so tuke valjanela.

Sastipaskere/ bolnično džajbe vrdaja

Ako bašo tlo sastibe tute naje tut mogučnost te dža/putunje dži ko doktori korkori, tegani tu šaj rezervirine jek džajbe vrdaja. Tu dobinea palem te love so tu upotrebingjan ko džajbe dži ki abulanta ja palem bolnica ako sine tut medicinska pričine. Javin tut ko 1177 sastlaribaskoro godidejbe da bi te dobine pobuter informacia so važini ko odova regioni kote so tu dživdinea.

Čitin pobuter ko www.1177.se/sa-fungerar-varden/sjukresor-och-fardtjanst/sjukresor/ (samo ko švedikane).external link, opens in new window

Le tuja tli LMA-karta

Keda tu džaja ki ambulanta ja palem leja te iljačija ki jek apoteka, tu valjani te sikave ti LMA-karta. Ako tu na resljan te dobine ti LMA- karta ka sikave to lil so tu rodindžan azulantluko. Ko disave situacie tu ka pokine/platine jek tikno pacientengoro iznos keda tu sikavea ti LMA-karta keda džaja ko doktori. Tu isto agehare ka pokine jek tikno iznos keda ka kine te iljačija soj ki recepta ako sikavea ti karta ki apoteka.

Last updated: 17 April 2019

Was the information on this page helpful to you?

Thank you for helping us improve our website!

Thank you for helping us improve our website!

Tell us how we can make this page better*






If you wish to ask the Migration Agency a question you can find our contact details under the heading Contact us.