Bešiba ko Migraciakoro zavod

Bo hos Migrationsverket – romani arli

Akaja informacia tani tuke sar azilanti hem ka beše ko jekh Migraciakoro zavodeskoro stani dok adžikerea tli molbakiri odluka.

E Migraciaki Agencia ka del tumenge harne vakteske(privremeno) kher džikana adžikerena I odluka(decizia). Tumen nane pobut te ačhoven ko kher tari Migraciaki Agencia te si tumen odluka(decizia) baši deportacia ja paldipe em te khuvgja ki sila(takati) odoja odluka(decizia), ja kana o paluno roko te džan tumenge korkori mangipaja agorkergja(završingja). Akava važinela te sien pherde beršale manuša kola na dživdinena čhaveja kole arakhela, a kova si potikno taro 18 berša.

E Migraciakoro zavod pokjinela staneske te na sine tut love. Ama te sine tut lično prihodia ja lično stedstvia, korkoro ka pokjine e staneske čak e hajbaske te pripadindža ko stani.

Ka beše odote kote so isi than

Našti korkoro te birine kote ka beše nego mora te ove spremno te selinetu ko jekh than kote so isi slobodno stania. Šaj te anel dži ko odova, so dok adžikerea tli odluka/rešenie, mora te selinetu ko jekh nevo stani či te kjere than pobuteder azilantenge.

Ka deline soba

E Migraciakere zavodeskere stania tane sade e azilantenge. Te sian sine nudimo jekh than ko jekh stani, odova than važinela sade tuke. O than tano butfar jekh stani so delinelape averencar. Jekh familia sakofar dobinela jekh soba. O korkoroavutne ka delinen soba averencar e isto rodea, džuvli džuvljaja, murš muršea.

Te valjandža tuke posebno prilagodimo stani, sebepi disavo razlog, ka kjere lafi tle priemno edinicaja.

Ako isi tut specialno situacia

Tu šaj te ovel tut pravo te beše ko jekh čher asimilirimo premalo tute ako momentalno hijan ki jekh specialno lošno situacia. Rode pobuter informacia ki recepcia so posig so šaj, ako isi tut pharipe te arakhe čher kaj so šaj te beše. Amen ka probina te arakha tuče jekh rešenje kaj ka osetine tut šukar hem sigurno.

Respekt premalo avera ko čher

O Migrationsverket (agencia baš i migracia) mangela sarine so bešena ko čher te osetinen pe sigurno. Odoljese, droga hem alkohol tane zabranime ko čher. But tano važno, sarine te mothoven respekt jekh jekhese hem tolerancia premalo averengiri religia, kultura, seksualno orientacia. Akava važini e muršenđe hem e đuvljenđe.

Bilo savi forma kotar brutaliteti tano zabranimo hem kaznini pe premalo Švedsko zakoni. Akava važini avrijal hem andre ki familia. Maribe hem aver brutaliteti na tromal te koristini pe upro čhavore ja dijekh aver manuš ki familia. Bilo savo brutaliteti ka raportirini pe ki policia.

Ako osetineja pretnja, brutaliteti ja dijekh aver agresivno situacia, vačer e manušenđe so čerena buti ko čher ja e manušenđe ki recepcia. Tu šaj te vačere hem avere organizacijecar, ako isi ki odija diz kaj so bešeja. Te prijavine ki policia i pretnja, brutaliteti ja dijekh aver agresivno situacia, šaj te vičine ko telefoni 11414.
A, ako hitno šaj te vičine ko 112.

Kvinnofridslinjen (telefonsko linia e đuvljenđe) šaj te del podrška tuče sar đuvlji, ako dobinđan pretnja hem ako upro tute čerdo fizičko, psihičko hem seksualno brutaliteti. Šaj te vičine ko 020-505050. Šaj te dobine tumači ki tiklji čhib palo disave minutija. Pobuter informacia šaj te dikhe ko kvinnofridslinjen.se. Informacia isi ko pobuter čhibja.

Čheresere buča bešibase hem aver

O čher tano namestimo čheresere bučencar bešibase hem avere bučencar so ka valjani tuče. O čher hem sa o buča ano čher, tane kotar Migrationsverket (agencia baš i migracia), hem bilo savi šteta so čerela pe ko čher, ka prijavini pe ki policia. Ako diso ano čher phađola ja na čerela, valjani te kontaktirine e manušen kotar Migrationsverket so posig. Dijekhvar avena ko čher o manuša so čerena buti ko Migrationsverket, te dikhen ako valjani diso te namistini pe ja te promini pe ano čher.

Teklje privatna buča

Šupa, podrum hem avera thana so šaj te oven zalo čher nane inkludirime e čhereja. Tu šaj te dobine jekh than, sar ko primer vitrina ja komoda so šaj te phande kljičoja hem othe te čhive teklje privatna buča. O manuša so čerena buti ko Migrationsverket na tromal te phraven odova than, sar ko primer vitrina ja komoda, sa đi tu bešeja ko čher.

Thana sarinenđe

Te ovel sarinenđe šukar hem sarine te osetinen pe šukar, isi direktiva hem pravilo sar valjani te koristinen pe o thana kola so tane sa e manušenđe. Ked khuveja andre prvo puti, tegani dobineja pobuter informacia save pravilija isi ko čher.

Ko sa o thana važini akava:

  • Ičer čisto hem čede palo tute
  • Ma pušin andre cigare
  • Pazin e čheresere buča bešibase hem aver
  • Na tromal te ovel tut životinje.

Sigurnost

Čhiv godi ko akava

  • But tano opasno hem zabranimo te namistine ja te promine kokri e strujakere buča
  • Kontaktirin e manušen ako diso rumino ja phago
  • Ma blokirin o udara ako valjani te našel pe avri, ako diso thabljola
  • Na tromal te čhive parabol antena, puč e manušen savo pravilo isi ko čher aškalo antene.

Čhiv godi upri natura

O Migrationsverket (agencia baš i migracia) mangela barabar tuvaja, i natura te čerel pošukar. Čhiv godi ko akava:

  • Pazin sar harđineja o pani, i struja hem o tato
  • Ma mukh i penđera phravdi keda avri but šudro (tegani pobuter đala i struja hem o tato)
  • Sortirin o borlogo. O borlogo valjani te sortirine ko specialna kante. Ka dobine pobuter informacia kotar o manuša so čerena buti ko Migrationsverket ja ki recepcia.

Ked seljineja tut ja promineja o than

O manuša so čerena buti ko Migrationsverket čerena kontrola ko čher, ko e čheresere buča bešibase hem ko avera buča so isi, sebepi te dikhel pe ako sa othe biphago hem birumimo ked aver manuš ka avel ko odova čher.

Čhiv godi ko akava:

  • Čistin o čher ked ka seljine tut othar.
  • Lje tuvaja teklje privatna buča. Nane sigurno so šaj te dobine oljen napal, palo so ikljisljan ando čher ja uljan brišimo kotar sistemi ko Migrationsverket. O bisterde buča šaj te forden pe, te den pe dijekhese ja te mukhen pe ki policia.
  • De o kljičo e manušenđe so čerena buti ko Migrationsverket.
  • Ako valjani te promine o than/čher, ko drumo pođini pe vozeja ja autubuseja. Našti but buča ja but baro bagaž te lje tuvaja. Kontaktirin e manušen so čerena buti ko Migrationsverket te dobine pobuter informacia so šaj hem sar šaj te čere e bare bučencar so isi tut, ked valjani te seljine tut ko aver than ja čher.

O pravo ko čher šaj te našalje

O Migrationsverket (agencia baš i migracia) šaj te del tuče jekh than ja jekh čher kaj šaj te beše ko periodi đi hijan azulanti. Ked dobineja jekh nevi odluka ki tiklji situacia, tegani šaj te našalje o pravo ko than ja ko čher kaj so momentalno bešeja.

Last updated: 12 February 2019

Was the information on this page helpful to you?

Thank you for helping us improve our website!

Thank you for helping us improve our website!

Tell us how we can make this page better*






If you wish to ask the Migration Agency a question you can find our contact details under the heading Contact us.