The Swedish Migration Agency logotype

Familijakoro palespoibe

Familjeåterförening – romani arli

Te isi tut dendo stalno ačhojbaske ljila, ja pale privremeno ačhojbaske ljila sar našlomanuš alternativno manuš kaske so trebela arakhiba hem te proceninela pe kaj isi tut šukar šajipa te le stalno ačhojbaske ljila, tegani šaj te ovel tut pravo te ane akari tle familija.

Ama rodela pe tutar te šaj te izdržine tle familija hem te ovel tut jek kher/stani so ka ovel ole odredimo standard. Akava rodibe na važinela ko sa o situacie.

Kas šaj te ovel pravo bašo fami­li­ja­koro pale­spoibe?

Tle familija isi šajipa te rodel ačhojbaskere ljila hem te selinel pe ki tute ki Švedija

  • te isi tut stalno ačhojbaskere lila
  • te dindža pe tuke privremeno ačhojbaske ljila sar našlomanuš, alternativno sar manuš kaske so trebela arakhiba hem proceninela pe kaj isi šajipa te le stalno ačhojbaske ljila.

Fami­li­ja­koro pale­spoibe tuke so isi tut priv­re­meno ačhoj­baske ljila sar našlo­manuš ja pale sar manuš kaske so trebela arak­hiba

Tle familijakoro šjipe te avel te bešel tuja tut so isi privremeno ačhojbaskere ljila ja pale sar manuš kaske so trebela arakhiba ki Švedija, odova zavisinela kotar buteder buča. Sar jekto trebela te ovel tut ačhojbaskere ljila so važinena. Odova značinela te na važinena tle ačhojbaskere ljila hem tu angleder bičhaldžan rodibe te produžinen pe tle ačhojbaskere ljila, tegani mora prvo o Migriribaskoro vlasti (Migrationsverket) te anel rešenje bašo tle ačhojbaskere ljila ki Švedija. Nane dovolno te ovel tut jek arakhibaskoro status hem kaj sine tut angleder ačhojbaskere ljila.

Keda e Migriribaskoro vlasti dikhela kaj isi tut ačhojbaskere ljila so važinena, tegani lela te kerel buti e familijakere rodibaja bašo ačhojbaskere ljila. E Migriribaskoro vlasti prvo dikhela dali tute šaj te ovel stalno ačhojbaskere ljila palo produžibaskoro rodibe. Tu so sian našlomanuš ja pale manuš so trebela tuke arakhiba, tuke dendža pe haljovkerdo status so sikavela kaj trebela tuke arakhiba. Angleder sa tlo arakhibaskoro status značinela kaj isi tut šukar šajipa te del pe tuke stalno ačhojbaskere ljila. Ama te ale podatke so vakerena kaj na ka ovel tut tlo arakhibaskoro status tegani tuke šaj na ka del pe stalno ačhojbaskere ljila. Keda ka dikhel pe kaj isi tut šukar šajipa bašo stalno ačhojbaskere ljila, tegani kerela buti o Migriribaskoro vlasti buti tle familijakere rodibaja hem dikhela dali pherena o javera buča so rodena pe bašo selibe ki tute ki Švedija.

Samo tli najpaše fami­lija šaj te selinel pe ki tute keda isi tut priv­re­meno ačhoj­bas­kere ljila

Sar familija računinela pe tlo rom, romni, registririmo partneri ja pale sambo hem tle čhave soj tikneder kotar 18 berša. Te isi tut pohari taro 18 berša tegani tli daj-dad računinena pe sar tli najpaše familija. Samo ko izuzetno slučaja šaj te lel pe ljila ačhojbaske bašo javera džene so khuvena ki familija, ko primer čhave soj pobare kotar 18 berša. Akava važinela tuke so isi tut privremeno ljila ačhojbaske sar našlo manuš ja pale sar alternacija manušeske so trebel zaštita.

Tle familijake šaj dela pe ačhojbaskere ljila odoborom vremeske kobor so važinena tle ačhojbaskere ljila. Odova značinela, ko primer tut te isi ačhojbaskere ljila so nakhela o važnost palo pandž masek, tegani dela pe tle familijake ačhojbaskere ljila so važinena pandž masek.

Te isi tut stalno ačhojbaskere ljila tegani okova/okoja kasaja so planirinea te le tut ja pale te ove sambo, šaj te rodel ačhojbaskere ljila hem te selinel pe ki tute. Hem o javera tari tli paše familija šaj te ovel olen pravo te selinen pe ki tute ki Švedija.

Izdrži­bas­kere preduslo­vija

Te isi tut pravo bašo familijakro palespoibe tegani tu šaj te ove doldo taro odova kaske so vakerela pe izdržibaskere preduslovija. Odova značinela kaj keda ka selinel pe tli familija ki tute ki Švedija tu mora te šaj te izdržine korkori tut hem tle familija. Tut mora te ovel hem stani/kher so ka ovel dovolno baro hem šukar standardi kori so ka šaj te bešen zaedno.

Tlo izdržibe

Tu trebela te sikve kaj isi tut redovno butikeribaskiri plata kolaja šaj te parvare tut, e javere dženen ko tlo kher hem tle familijakere dženen so rodena ljila ačhojbaske. Sar butikeribaskiri plata računinela pe ko primer

  • Plata tari buti
  • Love kotar e bibučakiri kasa
  • Nasvalipaskere love
  • Phuripaskiri penzija kotar butikeribe.

Tu šaj te phere odova preduslov te isi tut baro barvalipe te šaj te parvare najhari duj berša korkori tute, e javere dženen ko tlo kher hem tle familijakere dženen so rodena ačhojbaskere ljila.

Tlo primiba love

Kobor love trebela te zaradine kaj te šaj te phere o parvaribaskoro preduslov zavisinela kobor i bari tli familija hem kobor koštinela o kher/stani. Tu mora te zaradine odoborom kori so palo porezi ka resel bašo kher/stani hem te ačhol normalno suma okole dženenge so bešena ko tlo kher. Odova značinela kaj sakova masek palo o platibe o kher/stani ka trebel te ačhon tut love so ka resen maškar o javer buča bašo hajbe, šeja, higiena, telefoni, khereskere buča, osiguranje hem bašo javera tikne naredovna trošakija bašo sa e khereskiri potreba.

Bašo 2020 berš i normalno suma i

  • 5 002 krune bašo jek korkori baro manuš
  • 8 264 krune bašo rom hem romni ja pale bašo sambo pari
  • 2 654 krune bašo čhave dži ko 6 år
  • 3 055 krune bašo čhave soj 7 berš ja pophure.

Tlo kher/​​stani

Tut trebela te ovel tut jek kher/stani soj dovolno baro hem standardno tuke hem tle familijake. Jek dovolno baro stani duje bare manušenge bizo čhave i jek kujna ja pale habekeribaskoro than hem najhari jek soba. Te bešle othe čhave tegani trebela te ovel buteder sobe. Ki jek soba šaj te oven duj čhave.

Šaj te lel pe teli kirija stani taro javer kiradžija, ama odova mora te ovel odobrimo kotar e staneskoro gazda, prifatno kherengiri organizacija ja pale kotar e kirijakiri komisija.

Tumen ka šaj te koristinen o stani/kher taro odova dive keda ka avel i familija ki Švedija.

Izizetko bašo izdrži­bas­kere preduslo­vija

O rodibe bašo izdržibaskere preduslovija na važinena te

  • sian potikno taro 18 berš hem džiko te rodela ačhojbaskere ljila ki te bešel tuja,
  • Isi tut jek familijakoro dženo so rodela te produžinkerel ple ačhojbaskere ljila.

E parvaribaskoro preduslov na važinela te sian našlo manuš (izbeglica) ja pale alternacija manušeske so trebela zaštita, tli familija te rodena ačhojbaskere ljila ko jek vreme taro trin masek palo odova keda tuke dendža pe o ačhojbaskere ljila ja pale o zaštitno status.

Ama e parvaribaskoro preduslov važinela te isi tumen šajipa te spoinen tumen ki jek phuv avri kotar i EU kori tumare familija isi jek specijalno veza. A bašo okola so isi olen relacija sar pari olendar rodela pe olengiri relacija te ovel kerdi sar pari angleder tu te ave ki Švedska ja pale i relacija te ovel šukar stabilno ki te šaj o izuzetko bašo molbe ko trin masek te važinel.

E parvaribaskoro preduslov na važinela keda anela pe jek rešenje bašo negativno odgovor bašo ačhojbaskere ljila te nane ko suglasnost disave konvenciaja so potpišindža i Švedska.

Puči­bas­koro formu­lari baši fami­li­ja­kiri rela­cija hem izdrži­bas­kere preduslo­vija

Keda tle familijakoro dženo mukhlja i molba bašo ačhojbaskere ljila ki te ša te bešel tuja ki Švedska, tegani tu ka trebel te odgovorine ko jek formulari disave pučibancar baši tumari relacija. Tuke so važinena e parvaribaskere preduslovija ka trebel te sikave kaj tu šaj parvareja tute, e javere manušen ko tlo kher hem odole dženen so rodena ačhojbaskere ljila. Tu ka trebel te sikave hem kaj isi tut stani/kher kori soj dovolno baro premal o bešibaskoro standardi kori so tumen šaj te bešen. Tle odgovorija i važno bašo Migrationsverket ki te šaj te proceninel tle familijakiri molba, važno i odovada tu te odgovorine o pučiba ko odova vreme sar so tredžola ko formulari.

Te na pherdžan o preduslovija bašo izdržiba hem kher/stani tegani tli familija ka ovel odbimi bašo ačhojbaskere ljila.

Ko akava rodibaskoro periodi kori so keraja buti tle familijakere molbaja, te nane tut zastalno buti hem te nane bare vremeskoro dogovor bašo kher/stani, tegani tu šaj ka trebel te sikave kaj tu phereja e parvaribaskere preduslovija.

Važno tano te de o zahtev ko vreme

Kaj te šaj te ovel pe sigurno kaj o rodibe ka džal sigate, tegani najšukar i tle familijakoro rodibe te mukhel pe sar webbrodibe (ko internet). Te rodindžan tle familijake ko anav tegani trebela tuke jek punomoštvo. Keda e Migriribaskoro vlasti registririnela tumaro rodiba tegani ka phenel pe tle familijake te poručinel jek vreme ki švedikani ambasada ja pale ko generalno konzulati.

Dža ko webbrodiba (ko internet) bašo ačhojbaskere ljila tle familijake (ko engleski)

Čitin šukar sar rodela pe ačhojbaskere ljila tle familijake (ko engleski)

Soj odova punomoštvo?

Jek punomoštvo šaj te ovel jek potpišimo ljil kori so okova so rodela ačhojbaskere ljila dela javere manušeske pravo te reprezentirinel ole ja pale ola. Jek punomoštvo šaj ko primer te del džikas pravo te rodel, te del pe objasnibe soske andža pe o rešenje ja pale te šaj manuš te rovel pe javereske ko anav. O punomoštvo trebela te ovel potpišimo taro okova so dela o punomoštvo javereske. O Migriribaskoro vlasti te rodindža odova te dikhel pe tegani trebela te sikavel pe odova ko orginali.

Kaj te šaj te de punomoštvo javere dženeske, tegani trebela te mukhe jek ljil ko Migriribaskoro vlastikori so ka terdžol

  • Kaj odova i jek punomoštvo
  • Anav, bijanibaskoro datumhem adresa okolestar so dela plo punomoštvo javereske
  • So šaj te kerel o manuš kaske so dela pe o punomoštvo
  • Anav, personalno broj hem adresa okolestar kaske so dela pe o punomoštvo
  • Potpis okolestar so dela punomoštvo javereske
  • Datum hem than keda i pišimo o punomoštvo.

Punomoštvo, formulari broj 107011 (ko engleski)PDF

Kontroliribe o rodibe

Keda o dženo tari tli familija mukhela plo rodibe tegani dela pe oleske ja olake jek zabeležibaskoro broj (slučajeskoro broj). Odole broeja tu šaj kontrolirineja dali o rodibe i registririmo kotar o Migriribaskoro vlasti ja pale dali andža pe disavo rešenje.

Kontroliribe o rodibe (ko engleski)

Last updated: 7 July 2020

Was the information on this page helpful to you?