Bimukibe/odbiibbe baši khuvibe sigutne efektea

Avvisning som ska genomföras omedelbart – romani arli

E Švediaki Migraciaki Agencia dela komanda baši bimukibe/odbiibe baši khuvibe sigutne efektea te si jakhdikhlo kaj nane potreba/zaruri katar i protekcia/arakhibe ja palem kaj nane baza/osnova baši ačhovibaskiri dozvola/mukin. Te line savki komanda, musaj/mora te džantar katar i Švedia odma/ko odova momenti.

I decizia/odluka te odbiinel pe tumari aplikacia ačhola efektea štar berša. Te line komanda baši odbiibe/bimukibe baši khuvibe sigutne efektea, tumen sien predmeti te len zabrana/bimukin baši palem khuvibe, so vakerela kaj našti te khuve ki nisavi phuv ki Šengen zona, ja ki Romania, Bugaria ja Hrvatska majhari duj berša.

Komandakoro prifatibe/leljaribe

Šajte sikave kaj prifatineja i decizia/odluka potpišibaja/hramoinkeribaja dokumenti kolea sikavela pes i deklaracia baši prifatibe/leljaribe. Jekh drom otkana ka potpišine/hramonkere i deklaracia, ka našti pobut te des žalba/rovibe thaj ka valjani te džatar katar i Švedia odma/ko odova momenti. I te na prifatingjan/leljargjan i komanda, musaj/mora te džas tuke katar i Švedia odma/ko odova momenti palal ko resibe katar i komanda.

Deibe žalba/rovibe baši komanda

Te na prifatingjan i komanda, si tut hakaj/pravo te de žalba/rovibe, numa musaj/mora te džatar katar i Švedia sigate/odma. Ti žalba/rovibe musaj/mora te resel ki Migraciaki Agencia ko vakti trin kurke katar  kana tu sine tut dendo haberi /sanas izvestime baši komanda.

Drabar/čitine pobut baši žalba/rovibe mamuj i komanda

Planiribe tiro iranibaskoro drom

Rodela pes tutar te džastar katar i Švedia sigate/odma otkana ka dobine/ka le i komanda. Tu sijan odgovorno/responsabilno te planirine to iranibaskoro drom thaj sa o vavera rodipa baši iranibe te phuvjate kotar aljan ja ki aver phuv kote so isi tut dozvola/mukin baši ačhovibe. I Migraciaki Agencia šaj te del piko/pomoš te keres kontaktia te phuvjate kotar so aljan i te rezervirinel tuke to drom.

Drabar/čitine pobut baši iranibe korkori mangipaja

Thanakeribe/smeštaj, bankakiri kartica em kartica bašo džene kola rodena azili

Trin kurke otkana ka len i komanda ka našti te den žalba/rovibe. Akava vakerelas kaj pobut ka nane tut hakaj/pravo ko smeštaj/thanakeribe ja ko finansie katar i Migraciaki Agencia. Akava važinela tuke te sijan baro manuš kova na dživdinelas čhavencar potikne katar o 18 berša kolenge tu sijan starateli/arakhutno.

Sebepi so džaja tuke katar i Švedia, tu musaj/mora te irane i kartica bašo džene kola rodena azili (LMA kartica) e Migraciake Agenciake. Te leljan bankakiri kartica katar i Migraciaki Agencia, ka mora te inkale o love katar o esapi/računi thaj te irane i kartica. Te dživdingjan ko jekh katar o Migraciake Agenciengere smeštaja/thanakeriba, ka mora/musaj te inkljove katar o odova than thaj te irane o klučja/klidja.

Sastipaskoro arakhibe thaj škola

Sa dži ko dive kana ka dža tuke tari Švedia ka ovel tut o isto/jekajek hako/pravo ko sastipaskoro servisi sar angleder, numa nane te le finansiakiri kompenzacia baši iljačia ja sastipaski griža/briga otkana ka le komanda te džatar efektea em nane te ovel tut više/pobut hako pravo ko leibe finansie. 

E čhaven si olen hako/pravo te džan ki škola sa džikana si ki Švedia.

Drabar/čitine pobut bašo čhave em azili

Te na kandingjan/respektiringjan i decizia/odluka

Te na kergjan kooperacia/barabarbuti baši to džaibe katar i Švedia, i Migraciaki Agencia šaj te anel decizia/odluka te lel tut upro nadzor i ate inkerel tut ko phanlipe. O nadzor vakerelas kaj ka mora te prijavine tut ki Policia ja ki Migraciaki Agencia redovno. Te inkergje tut ko phanlipe, ka musaj/mora te ačhoves phanlo sa džikana na cidingjan ko drom.

Te dengja pe sa panda tuke finansie katar i Migraciaki Agencia (sar egzamplo, e familienge čhavenca), ka šaj te le tiknjarde diveskere love te na kergjan kooperacia/barabarbuti baši džajbe tari phuv.

I Migraciaki Agencia te odlučingja/angja decizia kaj ka valjani/trubul sila/takati te sprovedinel/te kerel i komanda, o odgovornost/responsabiliteti akaleske dela pe e Švediakere Policiake.

Drabar/čitine pobut so ka ačhel te na keres so phenel pes ande decizia

Neve čhipote/bukja pala so odbiinena tut

Te ulo vareso/khanči so šaj te kerel te na ovel šajdutno to iranibe palpale, musaj/mora te informirines o Prifatno/Leljaribaskoro Kotor/Jekhin. I Migraciaki Agencia ka lel ko dikhibe o isipe bariere baši deportacia. O esavke bariere musaj/mora te oven phanle neve informaciasa kola ka resen palal so lelen i decizia/odluka.

Drabar/čitine pobut baši neve čhipote/bukja palal so odbiinena tut

Akala phuvja si učharde e Šengen Dogovorea/phanle lafea

Austria, Belgia, Češka, Danska, Estonia, Finska, Francia, Germania, Grcia, Hungaria, Island, Italia, Latvia, Lihtenštajn, Litvania, Luksenburg, Malta, Holandia, Norveška, Polanda, Portugalia, Slovačka, Slovenia, Špania, Švedia em Švajcaria.

Last updated: 6 October 2016

Was the information on this page helpful to you?

Thank you for helping us improve our website!

Thank you for helping us improve our website!

Tell us how we can make this page better*






If you wish to ask the Migration Agency a question you can find our contact details under the heading Contact us.