Te odbiinge tumaro rodipe bašo azili

Om du får avslag på din ansökan om asyl – romani arli

Te odbiinge tumaro rodipe bašo azili, odova vakerela kaj e Švediakoro Migraciako Bordi na mislinela (gndinela) kaj isi tumen kozom valjani uslovja te ačhoven ki Švedia. Te odbiinge tumen, si tumen duj opcie (šajdipa): te prifatinen i decizia (odluka) em te džan tumenge palpale ja te den žalba (rovljarin). Te odlučingjen te den žalba (rovljarin) o Krisi (sudo) ka lel ko dikhibe i decizia. Te odlučingjen da te den žalba (rovljarin), palem valjani te planirinen te iranen tumen khere.

Te prifatingjen i odluka (decizia) ka potpišinen (hramonen) jek lil so vakerela pe deklaracia kaj sien čale (zadovolna). Otkako (taro kana) ka potpišinen (hramonen) o lil, ka našti te den žalba (rovljarin) em ka valjani te planirinen tumaro drom baš iranibe khere.

Planirin to drom iranibaske khere

Korkori sijan odgovorno (džovapialo) te planirine to drom, odolea so ka le to pašaporti em sa so valjani tuke ki te šaj te irane tut te phuvjate ja te dža nesave avere phuvjate kote so si tut hako (pravo) te dživdine. E Švediakoro Migraciako Bordi šaj te del tuke suporti em te kerel tuke jardmi e kontaktencar tle phuvjate em te rezervirinel tuke o dromaripe. Zavisindor taro odova kole phuvjatar aveja šaj te del pe tuke finansiakiri arka (pomoš) ki te šaj te ave upral tute jek vreme (vakti) kana ka rese te phuvjate. Puč tumare phuvjate baši „ suporti (jardmi) kana iraneja tut palem khere“.

Drabar (čitin) pobut baši džaibe khere ko tlo način

Drabar (čitin) pobut baši suporti (jardmi) kana iraneja tut palem khere

I decizia (odluka) kana odbiinena tut ka važinel (ka ovel validno) štar berša

O decizie (odluke) kana odbiinena nekas normalno važinena (validna si) štar berša.

Žalba (rovljarin)

Namesto akava te odlučingjan (angjan decizia) baši žalba (rovljarin) odova vakerela kaj ka rode taro krisi (sudo) te dikhljarel i decizia (doluka) taro Švediakoro Migraciako Bordi. Te sine ando decizia (odluka) te ove deportirime šaj te ačhove ki Švedia džikana na dikhljarela pe ti žalba (rovljarin). Te sine andi odluka (decizia) ti deportacia te kerel pe odma (ko jekajek momenti), mora te dža tuke tari Švedia em trujal odova so dengjan žalba (rovljarin).

Drabar (čitin) pobut sar te de žalba (rovljarin)

Drabar (čitin) pobut baši deportacia savi ka kerel pe odma (ko jekajek momenti)

Te na kandingjen i odluka (decizia)

Kana i decizia (odluka) ka ovel efektivno em ka našti pobuter te den žalba (rovljarin), (i decizia khuvgja ko takati-ki sila), mora te džan tumenge tari Švedia. Ki tumari odluka baši deportacia valjani te ovel vakerdo panda kobor vakti si tumen ki te džan tumenge tari Švedia. Pala akava vakti nane te ovel tumen hako (pravo) ko than dživdipaske em ko love taro Migraciako Bordi. Akava si valdino bašo sa o bare kola na dživdinena čhavencar kola si potikne taro 18 berša kolen arakhena olen.

O Migraciako Bordi šaj te anel decizia baši supervizia (upridikhljaribe) ja korkori-arakhibe. I supervizia vakerela kaj musaj te oven registririme ko Migraciako Bordi ja ki policia nesavo periodi. Te lelen decizia baši korkori-arakhibe ka šaj te dživdinen ko sobe teli kirija em te adžikeren te ciden ko drom. Tumen šaj em te len decizia baši zabrana (bimukin) te aven palem akate.

E Migraciako Bordi te mislingja (gndingja) kaj valjani te upotrebinen sila (takati) ki te keren pi odluka (decizia), tgani akava ka kerel le i policia.

Drabar (čitin) pobut so ovela kana na kandena i decizia (odluka)

Zabrana (bimukibe) te aven palem

Te na gelen tumenge tari Švedia ko vakti kana si vakerdo ki decizia šaj te len zabrana te iranen tumen palem akate, so vakerela kaj ka ovel tumen zabrana (bimukin) te khuven ki savi em te ovel Šengen phuv nesavo periodi.

Te situmen odma deportacia odova vakerela kaj si tumen zabrana (bimukin) te iranen tumen palem akate.

Drabar (čitin) pobut baši zabrana (bimukin) te ave palem akate em so te kere ki ma te avel dži esavki odluka (decizia)

Drabar (čitin) pobut baši deportacia ko jekajek momenti (odma)

Neve bukja pala ki decizia

Te ulo khanči sebepi kova našti te iranen tumen khere, akaleske valjani te sovetuinen tumen e dženencar kola prifatingje (leljargje) tumen. O Migraciakoro Bordi pal odova ka dikhljarel si li nesave bariere (mujalipa) ki te kerel pe i deportacia. Valjani te ovel nevi informacia, baši khanči so ulo taro kana tumen lelen i decizia baši tumaro slučaj (kejso).

Drabar (čitin) pobut baš odova so ovela e neve informaciencar pala tumaro odbiibe

Dživdipasko than, bankakiri kartica em LMA kartica

Ka našave to pravo (hako) ko dživdipasko than em ko love te leljan decizia (odluka) baši odbiibe ja baši deportacia em i decizia si ki sila (takati), ja o periodi baši korkori mangipaja deportacia te agorisarda (završingja). Akava si validno te sijan beršalo manuš čhavencar kola si potikne taro 18 berša kolen tu arakheja olen.

Kana nane tut pravo (hako) ko dživdipasko than em ko love, valjani te irane i LMA kartica e Migraciake Bordeske. Te leljan angleder bankakiri kartica taro Migraciako Bordi, ka valjani te vazde o love taro esapi (smetka) em te irane i kartica. Te dživdingjan ko jek taro rezidencie (thana) taro Migraciako Bordi valjani te dža tuke tari rezidencia em te irane o nahtaria (ključia).

Sastipaskoro arakhibe em škola (sikljovni)

Sa dži ko dive kana ka džan tumenge tari Švedia, si tumen o jekajek pravo (hako) ko sastipaskoro arakhibe sar angleder, ama nane te len finansiakiri kompenzacia bašo iljačia (draba) ja sastipaskoro arkahibe, avere lafencar nane te ovel tumen pobut pravo (hako) ko finansie.

E čhaven si olen pravo (hako) te džan ki škola sa džikana si ki Švedia.

Drabar (čitin) pobut bašo čhave em o azili

Last updated: 20 February 2017

Was the information on this page helpful to you?

Thank you for helping us improve our website!

Thank you for helping us improve our website!

Tell us how we can make this page better*






If you wish to ask the Migration Agency a question you can find our contact details under the heading Contact us.