Čhave kola rodena azili

Barn i asylprocessen – romani arli

E čhavengere hakaja/prava ko vakti katar o procesi bašo azili si pojaver katar o barengere hakaja/prava. Akate kedingjam informacia bašo hakaja/prava katar o čhave thaj o šajdipa baši suporti/piko, phanlo e soduje bukjencar thaj e azileskere dikhibaja thaj praktična bukjencar.

I Švedia potpišingja/hramongja i UN Konvencia pe Čhavengere Hakaja/Prava. Akaja Konvencia vakerelas save si e čhavengere hakaja/prava. Akala hakaja/prava si ko takati/sila sa e čhavenge kola dživdinena ki Švedia bi dikhindor ola te si Švediakere dizutne, dživdinena harne vakteske akate ja rodena azili.

Ki Švedia tu sijan čhavo džikana na phereja 18 berša. Pobut čhave kola rodena azili resle akate jekhe ja e soduje jerjenca/dajaja ja dadeja. Jekhajekh si em but čhave kola avena ki Švedia bizi daj ja dat ja starateli/arakhutno; akala tikneberšale kola avena korkori rodena posebno/ulavdi pomoš/piko.

Drabar/čitine pobut bašo hakaj/pravo ko suporti/piko baši tikneberšale kola avena korkori (ko engleski)

E čhaven kola rodena azili si olen hakaj/pravo te vakeren piro

Aso Švediakoro zakono, i Migraciaki Agencia musaj/mora posebno/ulavdeste te lel ko dikhibe e čhaveskoro majlačho interesi. Sa e čhaven si len hakaj/pravo te vakeren plo thaj te oven ašunde. Lengere pričine/sebepja baši rodipe azili ka dikhljaren pe individualno soske e čhaven šaj te ovel olen aver pričine/sebepja baši rodipe azili nego lengere daja/dade. Kana ka dikhljaren pe e čhaveskere pričine/sebepja baši rodipe azili, e Migraciakoro Bordi oficialno musaj/mora te kerel o pučljaribe so šaj majbut aso čhaveskere berša, sastipe thaj zrelost/restipe. E čhave si ole hakaj/pravo te ovel pridružime katar o baro manuš ko vakti katar o pučljaribe. Odova šaj te ovel daj/dat ja aver legalno starateli/arakhutno, ja palem javno/publik konsili/krisi.

Sa e čhaven si olen hakaj/pravo te džan ki škola em gradinka/anglosikljovibaskere khera

Sa e čhaven thaj ternen si olen o jekhajekh hakaja/prava te džan ki škola thaj gradinke/anglosikljovibaskere khera sar okola čhave kola dživdinena ki Švedia. I komuna kote so o čhave dživdinena si odgovorno/responsabilno te šajdakerel ola te džan ki škola sar okola čhave thaj terne ki komuna.Akava saikerela o anglosikljovibe/gradinke, osnovno/fundavni škola em maškaruni/sredno škola. T šaj te džan ki pouči maškarutni škola o terne kola rodena azili musaj/mora te počminen/šuraren o sikljovibe kana ka pheren 18.

I Migraciaki Agencia na smeinela/na tromala te del informacia bašo čhave kola rodena azili e komunake bizo soglasnost/oja vakeribe katar o/i daj/dat. Tu šaj te de tiri soglasnost/oja vakeribe dći Migraciaki agencia savi ka del e komunake te čhaveskoro anav, bijanibaskiri data, čhib, phuv katar avela thaj slučajeskoro/kejsoskoro gendo. Tu šaj ite kontaktirine e komuna i te vakere lenge kaj mangea to čhavo te džal ki škola ja ki gradinka/anglosikljovibaskoro kher.

Drabar/čitine pobut baši škola

Sa e čhavenge ka del pe sastipaskoro arakhibe/griža

E čhaven kola rodena azili si olen hakaj/pravo ki jekhajekh sastipaskiri griža/arakhibe thaj dandengiri griža/arakhibe sar okole čhaven kola dživdinena ki Švedia. I dandengiri griža si bilovengiri odolenge kola si potikne taro 18 berša. Ko pobut regionalno konsilia ja regionia, o sastipaskoro arakhibe/griža/briga e čhavenge si bizo love. Kontaktirin e regionalno konsile ja regione kote so dživdinea baši pobut informacie.

Ka arakhe pobut informacie baši sastpaskoro arakhibe/griža/briga ko tiro regionalno konsili ja regioni ko www.1177.seexternal link, opens in new window

Drabar/čitine pobut baši sastipaskoro arakhibe/griža/briga baši džene kola rodena azili

O čhaven si olen hakaj/pravo te aven paš pe familiende

Aso i UN Konvencia baši Čhaveskere hakaja /prava, e čhaven si olen hakaj/pravo  te aven paš pe familiende. Odoleske e Švediakere vlastia dikhena te locirinen/arakhen e daja/dade ja avere staratele/arakhutne katar o čhave kola ale korkori. O rodipe lengere najpaše dženen džala poadarig sa džikana i Migraciaki Agencia dikhljarela e čhaveskiri aplikacia bašo azili. Ko avgo than, i resarin/ciljo s ii familia te ovel jekhe thaneste ki avibaskiri phuv. E čhaveskere majpaše džene te si sigurna ki aver phuv, o avibe jekhe thaneste šaj te kerel pe odole phuvjate. Te nane aver opcie/šajdipa baši avibe jekhe thaneste averte, e čhaveskere familiake šaj te del pe dozvola/mukin baši ačhovibe ki Švedia o čhavo te lelja ačhovibaskiri dozvola/mukin ki Švedia sar našlo manuš/izbeglica.

Drabar/čitine pobut so ka ovel e čhaveske ten a dengja pe ačhovibaskiri dozvola/mukin em musaj/mora te iranel pe

Pobut baši čhaveskere hakoja/prava

Sa e Švediakere vlastia musaj/mora te len ko dikhibe e čhaveskere majlačhe interesia kana anena odluka/decizia thaj isi nekobor vlastia/organia specialno/ulavde komisienca baši arakhibe taro čhavengere hakaja/prava. O socialna servisja ki komuna kote dživdinela o čhavo si odgovorno/responsabilno te arakhen/te grižinen pe e čhaveske te naštine i/o daj/dat te keren odova jai  daj/dat te povredinena/dukhavena e čhaven. Nekana i Policia šaj te heminel pe leibaja e maltretirime čhave teli protekcia/garavibe.  O čalavibe čhaven ja čhajengoro džuvljane organengoro čhinljaribe, sar egzamplo, na dozvolinela pe/na mukela pe. Ja palem dozvolinela pe te prandine pe čhave potikne taro 18 berš.

Pobut informacie

Drabar/čitine pobut bašo tipi suporti/pomoš savo dela pe e maltretirime čhavenge ja kolenca našukar ponašinela pe (ko engleski)external link, opens in new window

Read more about the Convention on the Rights of the Child (ko engleski)external link, opens in new window

Informacia bašo čhave kola ale ki Švedia thaj apliciringje bašo azili (ko engleski)

Akala patrina šaj te oven koristime te mangljan te džane pobut bašo azili thaj sar te aplicirine bašo azili, ja te pomožine e barenge haljovkerindor lenge o procesi bašo azili bašo čhave.

Informacia bašo manuša kola rodena azili kolen si ja adžikerena čhaven dženeja kova dživdinela ki Švedia

Last updated: 16 May 2018

Was the information on this page helpful to you?

Thank you for helping us improve our website!

Thank you for helping us improve our website!

Tell us how we can make this page better*






If you wish to ask the Migration Agency a question you can find our contact details under the heading Contact us.