Regulacie/pravila bašo azili

Asylregler – romani arli

Te rodena protektiribe/arakhibe ani Švedia, musaj/trubul te den tumari aplikacia bašo azili ja ki granicakiri policia kana dena/khuvena andre ki Švedia, ja palem ko odelenija/jekhina baši aplikacia tari Migraciaki Agencia.

E Švediakiri Migraciaki Agencia našti te leljarel/odobrinel aplikacia baš azili savi si dendi ki Švediaki ambasada. Te našti te aven ki Švedia te aplicirinen baši protekcia/arakhibe, šaj te obratinen tumen ko UNHCR.

I Regulacia /Pravilo taro Dablin anela odluka/decizia ki koja Phuv Dženi ki EU ka ovel dikhljardi i aplikacia.

Drabar/Čitine pobut baši Regulacia/Pravilo taro Dablin (ko engleski)

Džene kola rodena azili

Dženo kova rodela azili si manuš kova dromarela kori Švedia em aplicirinela baši protekcia/arakhibe (azili) akate, numa kaskiri aplikacia panda na sine dikhljardi.

Razlozi/Pričine te del pe mukibe ačhovibaske e dženenge kola rodena azili

I Švedia potpišingja/hramongja i UN Konvencia Phanli e Statusea taro Našle manuša. Akava vakerela kaj, maškar aver bukja, i Švedia ka dikhljarel sakoja aplikacia baš azili individualno.

O individualno dikhljaribe saikerela leibe ko dikhibe e aplikanteskoro poleskoro identiteti em seksualno orientacia (odova phenela  si li o aplikanti homoseksualco, biseksualco ja transdženderi).

I Švedia ka del ačhovibaskiri mukhin/dozvola e manušeske kova si našlo manuš/izbeglica ko haljovibe e UN Konvenciaja thaj manušeske kole si le potreba/kaske trubul “džipherdi protekcia/arakhibe” ko haljovibe e barabarutne EU regulativenca/pravilonca.

Našlo manuš/izbeglica

Ko haljovibe e UN Konvenciaja Phanli e Statusea katar o Našle manuša, e Švediakere kanunia/zakonia em EU regulacie/pravila, jek manuš si izbeglica/našlo manuš kana si le šukar baza baši dar ja paldibe sebepi:

  • rasa;
  • nacionalno preperibe;
  • religiakere ja politikakere pakjaviba/gindiba;
  • poli;
  • seksualno orientacia;ja
  • te si kotor tari nesavi posebno/ulavdi socialno grupa.

O paldibe šaj te avel tari vlast tari manušeskiri avibaskiri/dajakiri phuv. Jekhajekh em šaj em o vlast ma te ovel ko šajdipe ja ma te mangel te del protekcia/arakhibe mamuj o paldibe taro individualcoja ja grupe.

Odova kova smatrinipe sar izbeglica dobini status sar izbeglica kova tano jek internacionalno poznato status ko Ujedinjene Nacije konvencija hem ko Evropska zakonja.

Odova kova isi le status sar izbeglica dobini normalno boravično dozvola ko trin berš. (Nesave manuša kola rodindže azil naj aksno 24 novembar 2015 šaj te dobinen stalno boravično dozvola.)

Dženo koleske valjani/trubul džipherdi protekcia/arakhibe

Dženo kaske so valjani/trubul džipherdi protekcia si manuš kova:

  • Si ko riziko/risko kaj si osudime/krisime ko meribe;
  • Si ko riziko/risko kaj si predmeti tari telesno kazna/džeza, tortura ja aver bimanušikano ja teljarutno tretmani ja kazna; ja
  • Sar civili si ko seriozno riziko/risko tari povreda/phagljaripe sebepi vooruženo/šastralo konflikti.

Okova kova smatrinipe so valani lese porebno zaštita dobini jek alternativna zaštitu potrebitima ko Evropska zakonja. 

Okova kova isi le status sar izbeglica dobini normalno boravično dozvola 13 masekija.( Nesave manuša kola rodindže azil naj aksno 24 novembar 2015 šaj te dobinen stalno boravično dozvola.)

Aver protekcia/arakhibe

Ko posebna slučaja/kejsora o džene kola rodena azili šaj te len ačhovibaskiri mukin/dozvola thaj kana na valjani/na trubul len protekcia taro paldibe. Akava rodela posebna/ulavde okolnostia/regionura direktno phanle lengere personalno situaciaja, (sar primer, egzamplo, manuša kolen silen seriozno sastipaskere problemia ja manuša kola si predmeti taro bikinibe manušen lovenge) kola sikavena kaj i odluka/decizia ma te del pe lenge dozvola/mukin ačhovibaske ka ovel ko konflikti e Švediakere internacionalno obligaciencar/obavezencar.

Isklučokja/cidljarina taro hakaj baši protekcia/arakhibe

Ako utoku izjave ko to zahtev motohjpe so tu čerdžan ratne zločine, zločine protiv čovječnosti jeli avera phare prekršaj , jeli ako tu hijan jek pretnja protiv akija phuvjako sigurnost, onda našti te dobine azil ki Švedska. Tu šaj ipak te dobine jek ograničeno boravično dozvola ako tu našti te irane tut napalal ki ti phuv zbog so rizikineja te mudardžove jeli te ove maltitirime.

Čhave kola rodena azili

Aso Švediako zakono, i Migraciaki Agencia musaj/mora posebno/ulavdeste te lel ko dikhibe e čhaveskoro majlačho interesi. Sa o čhave kola mangena thaj šaj te vakeren si len hakaj/pravo te keren odova em te oven ašunde. E čhaveskiri pričina/razlog baši rodibe azili ka dikhljarel pe individualno, soske len šaj te ovel olen aver pričina/razlog baši rodibe azili nego lengere daja ja dade. Kana i pričina/o razlog baši rodibe azili ka dikhljarel pes, o kejsoskoro/kazusesko oficeri musaj/mora te lel o ispitivanje/pučljaribe aso čhaveskere berša, sastipe em zrelost/restipe. E čhave si le hakaj/pravo te ovel barabar bare manušeja ko vakti taro ispitivanje/pučljaribe. Odova šaj te ovel dad ja daj ja legalno starateli/arakhutno, ja/thaj publikano/javno sovetniko/konsiliero.

Drabar/čitine pobut bašo pravila phanle e čhavencar kola rodena azili

Drabar/čitine pobut

  1. I UN Konvencia bašo Našle manuša/izbeglice (ko engleski)external link, opens in new window
  2. UNHCR (I UN Agencia bašo Našle manuša/izbeglice) (ko engleski)external link, opens in new window
  3. EU Direktiva baši Azileske Kvalifikacie (ko engleski)external link, opens in new window
  4. Akti bašo jabandžie/averthemutne (ko engleski)external link, opens in new window
  5. Regulativa bašo jabandžie (ko engleski)external link, opens in new window
  6. I Regulativa taro Dablin (ko engleski)external link, opens in new window
  7. Akti baši harne vakteskere restrikcie ko šajdipa te lel pes ačhovibaskiri mukin/dozvola ki Švedia (ko švedski)external link, opens in new window

Last updated: 2017-09-28

Was the information on this page helpful to you?