Sar te aplicirine bašo azili

Så här ansöker du om asyl – romani arli

Te mangljan te aplicirine bašo azili ki Švedia valjani/trubul te dža ki Migraciaki Agencia te predaine ti aplikacia. Našti te aplicirine bašo azili anglal te rese ki Švedia.

Te resljan tut e granicakere/simantrakere policiaja kana khuveja ki Švedia valjani/trubul te vakere lenge kaj mangea te aplicirine bašo azili. Isi granicakiri/simantrakiri policia sar primer, egzamplo ki pašaporteskiri kontrola ko internacionalno aeroportija, ko brodeskere/vaporeskere terminalia thaj kote so o vozoja/pampurja em avtobusja khuvena ki Švedia. I granicakiri/simantrakiri policia ka pučel tut nekozom pučimata em pal kodo ka referirinel e Migraciakere Agenciake kote so ka šaj te de ti aplikacia bašo azili.

Ako tu več hijan ki Švedska valani te kontakterine korkori e Migracija. Tu šaj te rode azil ko nesave taro Migracijake jedinice za zahtev ko Göteborg, Malmö jeli Stockholm.

Kote te arakhe o thana tari Migraciaki Agencia baši aplikacie bašo azili (ko engleski)

I Migraciaki Agencia ka registririnel ti aplikacia

Kana aplicirineja bašo azili valjani/trubul te vakere ko sijan, soske mangea te aplicirine bašo azili em sar putuingjan/dromargjan dži Švedia.

Tu mora te mothove ko tu hijan

Te si tu pašaporti ja aver dokumenti baš identifikacia valjani te predaine olen ki te dokažine/sikave to identiteti: kova si to anav, kana sijan bijame thaj kole phuvjakoro državjani/raštrutno sijan. Važno si te sikave to identitetiki te šaj i Migraciaki Agencia te anel čačutni decizia/odluka.

Te na sijan ko šajdipe te predaine bilo savo dokumenti baš identifikacia, valjani te arakhe sar ka dokažine/sikave to identiteti ko aver način/čhani. Akava šaj te kere, sar egzamplo, primer tle izvodea/sertifikatea bašo bijanibe, familiakiri ja marebakiri/vojno/ratno registracia ja prandinakere sertifikatea. Esavke dokumentia individualno na dokaćinena /sikavena to identiteti, numa nekana pobut dokumentia barabar prifatinena pe/leljarena pe sar dokaz bašo to identiteti.

Čitin poviše sose tu mora te mothove ko tu hijan

I Migraciaki Agencia ka registririnel tut sar dženo kova rodela azili em ka koristinel to anav em aver informacie kola si denden taro tle dokumentia baš identifikacia. Akava šaj te phenel, sar primer, kaj transdžender dženo si registririme tzelo anav em poli kova si dendo kana bijandilo. Bezehaske, e Švediako, na mukela amen te registririna tut teli aver anav, numa te mangljan te koristine aver anav sar to anav ja personalno akharibe, valjani/trubul te vakere amenge thaj amen odova ka ikera ki godi. Šukar ideja si te vakere amenge isi li tut posebna razllogja soske mangea tumači, konsilutno/savetniko ja pučljaribasko dženo taro poebno/ulavdo poli, ja te na mangljan te ulave soba/kamra avere dženeja kova rodela azili taro varesavo poli.

Ka fotografirinen tut thaj ka len tutar najeskere printia/otiskoja

Kana aplicirineja bašo azili ka ove fotografirime em ka len pe tutar najeskere printia/otiskoja. Ti fotografia ka džidel pe ko registari tari Migraciaki Agencia thaj ka koristinel pe ki kartica bašo džene kola rodena azili (LMA kartica) koja ka del pe tuke sar dokaz kaj sijan dženo kova rodela azili. Čhavendar potikne taro šov berš nane te len pe najeskere printia/otiskoja.

O najeskere printia/otiskoja lena pe ki te dikhel pe dali apliciringjan bašo azili ki aver Šengen phuv thaj si li tu ačhovibaskiri dozvola/mukibe ja zabrana/bimukibe ki nesavi Šengen phuv. Te najeskere printia/otiskoja te sikavgje kaj sijan sine registririme ki aver phuv ko to drom kori Švedia, ja kaj angleder apliciringjan bašo azili avere phuvjate, i Migraciaki Agencia ka anel decizia koja phuv valjani/trubul te dikhljarel ti aplikacia bašo azili. Kana anela decizia/odluka akaleske, ka dikhel pe i Regulativa/pravilo taro Dablin.

Na dikhljarena/proverinena pe najeskere printia/otiskoja taro čhave potikne taro 14 berš.

Drabar/čitine pobut baši Regulativa/pravilo taro Dablin (ko engleski)

Apliciribaskoro intervju

Pala so ka ove fotografirime em ka len tutar najeskere printia/otiskoja, ka dikhe tut pučljarutne manušea. Ka ovel tut pomoš/piko taro tumači ki te vakere ko sijan, soske geljan tuke kheral em sar putuingjan/dromargjan baši Švedia. Ka pučen tut em baši tli familia em bašo to sastipe.

Te si tut funkcionalno bišajdipe so phenela kaj si tut tiknjardo bašjdipe te funkcionirine fizički, mentalno ja intelektualno, odova valjani/trubul te vakerele e Migraciake Agenciake. O funkcionalna bišajdipa te kerena tuke phare te komunicirine e Migraciake Agenciaja kana aplicirineja bašo azili, šaj te rode tuke pomoš/piko. Si tut em hako/pravo ko thanakeribe/smeštaj kova si adaptirime aso te potrebe/zarurja.

Ka del pe tuke informacia bašo azileskoro procesi- kova si o avutno piro em so valjani/trubul te kere. Ka le em informacia baši praktična bukja sar to hako/pravo ko thanakeribe, finansiakoro suporti, sastipaskoro arakhibe em edukacia/školujbe te čhave.

Avgo valjani/trubul te de zor korkori te arakhe tut finansiski džikana adžikereja baši decizia/odluka. Te na zaradineja love thaj nane tut aver mali, šaj te aplicirine baši finansiako suporti tari Migraciaki Agencia.

Pokasno/pogeči ka ove akhardo/vikime ko azileskoro pučljaribe koleste ka vakere pobut baši tute soske našljan em so mislinea/gndinea kaj ka ovel tuvaja te morandiljan te irane tut.

Jakhdikhlo (očigledno) bibazirime aplikacia

Te si jakhdikhlo (očigledno) kaj nane baza te del pe tuke azili, o pučljarutno ka vakerel e Migraciake Agenciake kaj na mislinela kaj si pričine/palpalunipa bašo azili thaj kaj i decizia /odluka ka anel pe bašo nekozom kurke. Te nane tut validna palpalunipa/pričine bašo azili ka del pe tuke decizia/odluka kaj odbiinena/na mukena tut te khuve sigutne efektea.

Drabar/čitine pobut so vakerela pe kana leja decizia/odluka baši namukibe/odbiibe te khuve sigutne efektea

Katar o kana/Pala so dengjan ti aplikacia

O pučljarutno ka dikhel te dokumentia, so vakergjan e Migraciakere Agenciake em so vakerela o dikhljaribe/proverka katar o te najeskere printia/otiskoja. O pučljarutno ka anel decizia/odluka ki baza tari tli informacia so dengjan, kobor pučljaribe/rodljaribe valjani/trubul te slučajeske/kejsoske. Sa o aplikacie si vaver em odoleske rodela pe vaver lungipe baši pučljaripe.

O pučljarutno ka hazrikerel/spreminel ti aplikacia baši poadarutno pučljaribe. Akava saikerela bukja sar khedibe informacie katar o aver gavernoskere/vladakere agencie. Te valjani/trubul te kere džipheriba te aplikaciake, o pučljarutno ka kontaktirinel tut. Esavke džipheriba šaj, sar egzamplo, primer, te valjani/trubul te na dengjan dokumenti baš identifikacia ki tli aplikacia.

Adžičer azilno izjava

Ako to zahtev ka rešinipe ki Švedska šaj te ove akate dok adžičereja e Migracija te posmatrini dali isi tut pravo ki boravično dozvola.

Šaj te džal but vreme dok te dža tu ki azilno izjava. Ote tu ka mothove poviše sose tu mangeja te rode azil ki Švedska, so desindžape tuče hem so tu mislineja šaj te desinipe ako tu mora te irane tut napalal ki ti phuv. O vreme za ažičeriba šaj te ovel razlika taro manuš dži ko manuš

Tu šaj te ove vičime ko poviše sastaniči angleder te dobine e odluka. Ava ko odola terminija so e Migracija črela tuče. Nane but neve terminija hem odolese šaj te te ažičere poviše vreme ti odluka ako amen mora te čreace nevo termin

Čitin poviše taro adžičeribe za azilno izjava (ko engleski)

Obavestin amen ti nevi adresa

Ako tu selineja tut mora te obavestine ti nevi adresa e Migracijake te šaj te arakha tut ked avela o vreme te dža ki izjava jheli ko avera sastanči. Čitin ti pošta redovno te na promašine informacija tari Migracija

Predužin dozvola

Ako isi tut ograničeno boravično dozvola hem ako tu mangeja te ačhove ki Švedska mora tu te rode te predužinipe angleder te nakhel. Tu šaj te dobine preduženje boravično dozvola ako tu idalje valaniče zaštita. Tu šaj isto te dobine boravično dozvola ako isi tut avera razlogija te ačhove ki Švedska. 

Čitin poviše sar te čere te predužine ti boravično dozvola (ko engleski)

Last updated: 31 January 2018

Was the information on this page helpful to you?