The Swedish Migration Agency logotype

Tuče so hijan hbtq persona hem rodeja azili

För dig som är hbtq-person och söker asyl – romani arli

Ako isi tut but bari dar so điko ka čerel diskriminacia upro tute hem ka paldel tut sebepi ti seksualno orientacia ja seksualno identiteti, isi tut pravo te rode azili ki phuv Švedska. Odova pisini ki konvencia baš o migrantija, ko Švedsko zakoni hem ko EU pravilija.

Azili hem pravilija

I diskriminacia upro tute šaj te ovel ako điko pretini tuče hem ako tano điko agresivno upro tute fizički hem psihički. Odova šaj te ovel isto ko pravilija, zakonija hem dikhibe ko manušikano đivdipe so čhivena tut ko bare dukha sebepi ti seksualno orientacia. Sar ko primer odova šaj te ovel ako na mukhena tut te ave ki škola, te čere buti hem te đa ko doktori.

Pravo te mothove tut ko hijan hem te angažirine tut bizo te dara so điko ka dukhavi tut sebepi etniciteti, religia ja seksualno orientacia tane disave primerija so šaj te den tut pravo te ačhove ki Švedska.

Nane važno ako i diskriminacia avela kotar o auktoritetija ki ti phuv, ti familia ja avera manuša so mangena te dukhaven tut. I agencia baš i migracia ka čerel jekh analiza, so šaj te ovel tuvaja ako irineja tut ki ti phuv hem ako i vlada ki ti phuv našti ja na mangela te arakhi tut kotar o rizik premalo to đivdipe.

O Migrationsverket ka registririni tut sar azilanti ko odova anav, ko datum keda bijandiljan hem premalo genus so pisini ko te dokumentija. O Švedsko zakoni na dozvolini te registririna tut ko jekh aver anav, ama ako isi tut čefi te pisina jekh pseudonim ja jekh aver pronomi, amen šaj te čera odova.

Analiza

Ked o Migrationsverket anela odluka te del tuče zaštita hem šansa te ačhove ki Švedska, čerela pe jekh analiza te šaj te haljove sar to đivdipe dičhilo angljeder hem sose daraja te irine tut ki ti phuv. Ako tano o sebepi ti seksualno orientacia ja seksualno identiteti, but tano važno te vačere amenđe ko vreme odova.

Akate šaj te čitine pobuter sar šaj te rode azili

O manuša so čerena buti ko Migrationsverket đanena so nane kolaj tuče te vačere esavki situacia manušenđe so prvo puti dikheja oljen. Šaj hem prvo puti ka phrave muhabeti kotar akija situacia hem amen šaj te haljova kaj tani i granica kotar privatnost. Ama, isto ađahare but važno te vačere amenđe so pobuter so šaj, soj o sebepi so rodinđan azili. So poviše detaljija deja amenđe, odova o Migrationsverket pokolaj šaj te anel jekh odluka. Amen mangaja te ovel tut đandipe, so amen ka puča tut savi tani ti seksualno orientacia hem seksualno identiteti, save tane te emocije ki odija situacia, savi tani ti momentalno situacia te familiaja, amaljencar hem o than kaj so beštinđan angljeder. Amen so čeraja buti ko Migrationsverket isi amen sekretes, so značini so amen na tromal nikase te vačera kotar ti situacia so tu amenđe vačerđan.

Ako osetineja so o manuš kotar Migrationsverket na haljola tut šukar ja isi tut pana diso te vačere, a o manuš kotar Migrationsverket na pučlja tut odova, vačer amenđe odova so posig. Ma đačer te anel pe i odluka.

Tu isi tut šansa te birine o tumači ki ti čhib te ovel murš ja đuvlji, isto ađahare o manuša so čerena buti ko Migrationsverket hem so ka ovel oljen kontakti tuvaja šaj te birine te oven murša ja đuvlja, sepebi te osetine tut šukar đi o procesi ko azili trajini. Tu so isi tut 18 berš hem pobuter, ka rese tut kokri e manušencar so čerena buti ko Migrationsverket. Tu isi tut šansa te birine manuše so čerela buti ko Migrationsverket kova isi olje pobuter đandipe kotar hbtq-manušengere situacije.

Ako nane tut 18 berš

O Migrationsverket ka šunel sa e čhavoren so rodena azili ki Švedska hem ka čeren jekh analiza ako valjani oljenđe disavi zaštita. Odoljese but važno te vačere amenđe kotar to đivdipe so hine tut ki ti phuv hem so šaj te ovel tuvaja ako irineja tut paljem ki ti phuv. Ako nane tut pana 18 berš, hem ti daj hem to dad tane ki Švedska, amen mora te puča oljen ako šaj te čera muhabeti tuvaja bizo ti daj hem to dad te oven amencar ki soba. Ako ti daj hem to dad nane akate ki Švedska, tegani mora te puča e manuše so arakhi tut, ako šaj te vačera tuvaja kokri. Ako tu mangeja te vačere amencar kokri, but tano važno te phene amenđe odova ko vreme.

Tumači ki ti čhib

Disave lafija hem definicije ki Švedsko čhib hem ki ti čhib šaj te značinen razna buča. Odoljese but važno te vačere amenđe so pobuter kotar te emocije, sa so nakhljan đi akana hem sose daraja.

Ako na haljoveja e tumače ja ako mislineja so o tumači na prevedini šukar, mora te vačere amenđe odova. Čhiv ki godi so o tumači šaj nane te haljol o specifična lafija so tu koristineja ked vačereja kotar ti seksualno orientacia ja seksualno identiteti. Odoljese ka ovel hine šukar te objasnine e tumačese so značinena o lafija so koristineja.

Than bešibase

Ko Migrationsverket o than bešibase hem i soba šaj te delinen duj ja poviše manuša. Đi o procesi trajini šaj te ovel disavo konflikti ko čher.

Odoljese but važno te vačere amenđe so posig so šaj ako na osetineja tut sigurno othe kaj so momentalno bešeja. Ako isi disavo problemi hem valjani tuče pomoč, tu mora te vačere amenđe odova. Šaj te kontaktirine e asistente hem e manušen so čerena buti othe.

Sastipe

Ko disave dizja ki Švedska isi klinike baš o seksualno sastipa hem othe šaj te dobine savet baš o specialna grupe. Primer ko odola grupe šaj te oven o đuvlja, o terne hem o hbtq-manuša. Kontaktirin te asistente ko Migrationsverket te dobine pobuter informacia.

Organizacije

Tu isi tut pravo te kontaktirine organizacije đi o procesi ko azili trajini, ako mangeja te dobine dijekh savet hem hari podrška. So pobuter informacia isi tut kotar pravilija hem alternativna šanse, odova pošukar ka ove spremimo ko etape so ka oven ko procesi đi o azili trajini. RFSL tani jekh organizacia so čerela buti te pomožini e hbtq-manušen, ko oljengero pravo, te del oljenđe podrška hem jekh socialno than kaj so šaj te resen pe o hbtq-manuša so rodena azili.

RFSL Neve članija (RFSL Newcomers)external link, opens in new window

Last updated: 13 May 2020

Was the information on this page helpful to you?